Evropski dan antibiotikov poteka vsako leto 18. novembra. Gre za evropsko zdravstveno pobudo za ozaveščanje o preudarni ravni antibiotikov in nevarnostih, ki jih za javno zdravje predstavlja pojavljanje odpornosti proti njim. Najnovejši podatki potrjujejo, da število bolnikov, okuženih z odpornimi bakterijami, v Evropski uniji narašča.

Prvi znanstveno opisani naravni antibiotik je penicilin, ki ga je leta 1928 odkril Alexander Fleming, desetletje kasneje pa sta Ernst Chain in Howard Florey razvila metodo za njegovo proizvodnjo. To odkritje je bilo izjemno pomembno v zgodovini medicine, saj so bili antibiotiki zelo učinkoviti pri zdravljenju bakterijskih okužb. Danes pa se premalo zavedamo naraščajoče odpornosti mikroorganizmov na protimikrobna zdravila.

Kaj so antibiotiki?

Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb. Z njihovo uporabo zavremo ali uničimo bakterije, ki v telesu povzročajo razvoj infekcijske bolezni.

Antibiotiki so najpogosteje tablete, šumeče tablete ali kapsule, za otroke jih pakirajo v obliki peroralnih suspenzij. Te vedno odmerjamo s priloženo žličko ali brizgo. Odmerki so prilagojeni teži otrok.

Antibiotike ločimo na:

• antibiotike širokega spektra, ki delujejo na več vrst različnih mikroorganizmov,
• in antibiotike ozkega spektra, ki delujejo specifično na eno vrsto mikroorganizmov.

Kaj je odpornost na antibiotike? 

O odpornosti bakterij na antibiotike govorimo takrat, ko antibiotiki izgubijo sposobnost, da uničijo bakterije ali zaustavijo njihovo rast. Nekatere bakterije so naravno odporne na nekatere antibiotike. Bolj zaskrbljujoče je, da nekatere bakterije, ki so v normalnih okoliščinah občutljive na antibiotike, postanejo nanje odporne zaradi genetskih sprememb in preživijo tudi ob njihovi prisotnosti ter se še naprej širijo, kar podaljša trajanje bolezni. Bolj kot se antibiotiki uporabljajo pri ljudeh, živalih in rastlinah, več možnosti je, da postanejo bakterije odporne nanje.

Kako se širi odpornost na antibiotik?

1. Pri vzreji živali

Antibiotiki, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bakterijskih okužb pri živalih, sodijo v iste kemijske skupine kot antibiotiki, ki se uporabljajo pri ljudeh. To pomeni, da se tudi pri živalih lahko pojavijo bakterije, ki so odporne na antibiotike, ki se uporabljajo tudi za zdravljenje okužb pri ljudeh.

2. V skupnosti

 Ljudem zdravniki včasih predpišejo antibiotike za zdravljenje okužb, vendar bakterije razvijejo odpornost nanje.

3. V zdravstvenih ustanovah

Ljudje lahko v bolnišnicah prejmejo antibiotike, a so tam lahko prisotne tudi bakterije, odporne nanje. Te se lahko prenašajo z bolnika na druge osebe z nečistimi rokami ali onesnaženimi predmeti.

4. Vračanje s potovanja

Popotniki, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo v državi z veliko pojavnostjo odpornosti na antibiotike, se lahko domov vrnejo z bakterijo, odporno na antibiotike. Prav tako lahko popotniki odporne bakterije s seboj domov prinesejo tudi preko hrane ali okolja.

Kako jemljemo antibiotike?

Pri antibiotikih je izjemno pomembno, da se dosledno držimo režima jemanja zdravil. Glavna napaka pri jemanju antibiotikov je neupoštevanje navodil za jemanje.

Zdravljenja z antibiotiki ne smemo prekiniti, ko se zdravstveno stanje bolnika izboljša, ampak moramo zdravila jemati toliko časa, kot nam je predpisal zdravnik, in to ob točno določeni uri. Marsikdo neha jemati antibiotik, ko se počuti bolje, vendar lahko to vodi v nadaljnji zaplet bolezni (ponovitev okužbe, odpornost na antibiotik).

Čas jemanja antibiotikov

Pri večini antibiotikov je zelo pomembno, da zdravilo vzamemo ob točno določeni uri. Čas jemanja zdravila glede na obrok hrane je zelo pomemben za doseganje najboljšega učinka in zmanjšanje neželenih učinkov.

Jemanje glede na obroke:

• na tešče. To pomeni eno uro pred zajtrkom.
• na prazen želodec. To pomeni eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi.
• s hrano. To pomeni pred, med ali po jedi.

Med jemanjem antibiotičnih zdravil se je treba izogibati določeni hrani in pijači. Nekaterih antibiotikov denimo ne smete uživati skupaj z alkoholom, sicer se lahko učinek zdravila zmanjša ali pa se potencirajo učinki alkohola. Spet drugih antibiotikov ne smete uživati sočasno z mlečnimi izdelki saj lahko kalcij iz mleka zmanjša učinkovitost antibiotika.

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili

Kadar bolnik sočasno jemlje več zdravil, lahko eno zdravilo pozitivno ali negativno vpliva na učinek drugega. Številna zdravila lahko vplivajo na delovanje antibiotika in obratno. Povzročijo lahko, da antibiotik ne učinkuje dovolj močno ali pa je zmanjšano učinkovanje drugega zdravila.

Da bi preprečil neželeno medsebojno delovanje zdravil, zdravnik po potrebi bolnika opozari na posebna navodila za jemanje nekaterih zdravil, npr. da mora med zaužitjem antibiotika in drugega zdravila preteči nekaj časa.

Ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete, morajo biti še posebej pozorne, saj antibiotik lahko zmanjša tudi učinkovitost kontracepcije.

Ali lahko jemljem antibiotike med nosečnostjo in dojenjem?

Številne antibiotike lahko zdravnik predpiše tudi nosečnicam in doječim materam. Nekaterih antibiotikov ženske med nosečnostjo ali v času dojenja ne smejo jemati, saj so z različnimi raziskavami ugotovili, da lahko škodujejo nerojenemu otroku. Pri dojenčkih, ki antibiotik zaužijejo z materinim mlekom, lahko pride do premočnih neželenih učinkov. Ženske, ki so noseče ali dojijo, morajo na to opozoriti svojega zdravnika.

Neželeni učinki antibiotikov – ste alergični na katerega od njih?

• Najpogostejši stranski učinki zdravljenja z antibiotiki so prebavne motnje (slabost ali driska ter glavobol in vrtoglavica).
• Znano je tudi, da lahko antibiotiki, predvsem penicilinskega tipa, pri nekaterih ljudeh sprožijo alergično reakcijo. Če ste med jemanjem antibiotikov že kdaj imeli alergično reakcijo ali ste občutljivi na določene snovi v tabletah (npr. mlečni sladkor, pšenični škrob), morate o tem obvestiti svojega zdravnika.
• Nekateri antibiotiki lahko povzročijoizpuščaje na koži, če bolnik med zdravljenjem pride v stik s sončnim sevanjem. V tem primeru bo zdravnik ali farmacevt svetoval, da se v času jemanja antibiotika izogibate sončnim žarkom in ne hodite v solarij.

 Nasvet Lekarne Mesto-37

• Če med zdravljenjem z antibiotiki ne pride do izboljšanja oziroma se pojavijo nove težave, se takoj posvetujte s svojim zdravnikom.
• Vzporedno z jemanjem antibiotikov priporočamo uživanje probiotikov, saj boste tako okrepili naravno črevesno floro in znova vzpostavili pravo ravnovesje v telesu.
• Pri dojenčkih in otrocih, mlajših od 6 let, je potrebno drisko zdraviti z zdravniškim nadzorom. Ob pojavu driske ne pozabite na nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov, saj pri otrocih hitreje pride do dehidracije.