Naši možgani med spanjem ne počivajo. Spanje je aktiven proces, ki ima obnovitveno vlogo. Nespečnost ni bolezen – je simptom, ki ima veliko različnih vzrokov in je pogostejši pri starejših, pri katerih se značilno pojavljajo nočna prebujanja. Nespečna oseba težko zaspi, ponoči se pogosto prebuja, spi premalo časa, se prebuja prezgodaj, zbudi se nenaspana in utrujena. Posledično se pojavijo tudi dnevne težave: utrujenost, motnje koncentracije in spomina, razdražljivost, dnevna zaspanost ipd.

Nespečnost glede na čas trajanja delimo v tri skupine:

1. Prehodna nespečnost. Traja le nekaj dni in nastopi ob različnih stresnih situacijah zaradi različnih motečih dejavnikov iz okolja, npr. nezdravih življenjskih navad (večerno uživanje kave, alkohola, prevelikih količin hrane …), spremembe okolja (selitev, potovanje, ležanje v bolnišnici …).
2. Kratkotrajna nespečnost. Traja največ tri tedne. Pogosto se pojavi ob stresnih situacijah, kot so žalovanje, ločitev … in po določenem času izzveni v normalen spanec.
3. Dolgotrajna, kronična nespečnost. Traja dlje kot tri tedne oziroma se pojavi vsaj trikrat na teden ter traja mesec ali dlje. Lahko je posledica drugih bolezni, kot so na primer Parkinsonova bolezen, demenca, čustvene motnje …, dolgotrajnega uživanja alkohola ali določenih zdravil, tudi uspaval … Nespečnost lahko povzročijo tudi hormonske spremembe, ki jih prinese starost.

Spanje je lahko različno dolgo in se s starostjo spreminja:

• novorojenček prespi več kot šestnajst ur dnevno,
• triletnik poleg noči prespi še nekaj ur popoldan,
• pri dvanajstletniku je budnost na vrhuncu,
• mladostnik je zaspan skoraj ves čas,
• starostnik pa nikakor ne najde več spanja.

Pomembne so tudi individualne razlike. Nekaterim so dovolj že štiri ure, drugi pa potrebujejo deset ur in več, da se naspijo. Različna dolžina spanja je fiziološko pogojena.

 Nasvet Lekarne Mesto-37

Zeliščna zdravila proti nespečnosti

• Baldrijan sprosti in pripravi človeka na spanje pri nespečnosti, ki je posledica živčnosti. Dobiti ga je mogoče v obliki kapljic, čaja, tablet ali kapsul, samega ali v kombinaciji z drugimi naravnimi sredstvi.
• Melisa in sivka imata predvsem pomirjevalni učinek. Pitje melisinega čaja pomirja živčne ljudi, ki so preobčutljivi na zunanje dražljaje in se tudi zvečer ne morejo umiriti, se dolgo premetavajo po postelji in ne morejo zaspati.
• Proti nespečnosti, živčnosti in nemiru delujejo tudi učinkovine v pasijonki. Najboljši učinek imajo v kombinaciji z baldrijanom, hmeljem in šentjanževko.

V lekarni imamo na razpolago kar nekaj pripravkov z različnimi kombinacijami naravnih sredstev. Kadar pa pri zdravljenju nespečnosti ni uspešno zdravljenje z zeliščnimi zdravili in motnje spanja ovirajo človeka pri vsakdanjih opravilih ter povzročajo slabo počutje, utegne pomagati občasno uživanje zdravil proti nespečnosti. Ta zdravila lahko po presoji predpiše le zdravnik.

Dodatni nasveti

Pravila za dober spanec

Zdravljenje nespečnosti je odvisno od vzroka in tega, kako huda je. Starejši ljudje, ki doživljajo spremembe spanja, povezane s starostjo, zdravljenja navadno ne potrebujejo, ker so te spremembe normalne. Včasih pa je dovolj že upoštevanje določenih pravil za dober spanec:

• stalna ura uspavanja in prebujanja,
• izogibanje fizičnim dejavnostim in vročim kopelim tik pred spanjem,
• srednja temperatura in vlažnost ter tema v spalnem prostoru,
• izogibanje hrupu v spalnem prostoru,
• izogibanje težkim večernim obrokom ter pitju alkoholnih in poživljajočih pijač zvečer,
• dovoljeno je le kratkotrajno spanje zgodaj popoldan,
• tiho, sproščeno in ne presvetlo okolje zvečer,
• pri nekaterih ljudeh so uspešne tudi tehnike sproščanja.