Vsako leto 14. novembra praznujemo svetovni dan sladkorne bolezni oziroma diabetesa. Gre za rojstni dan Fredericka Bantinga, kanadskega znanstvenika, ki je skupaj s Charlesom Bestom v laboratoriju izoliral beljakovino, ki so ji kasneje nadeli ime inzulin. Za ta dosežek je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za medicino.

 

Kaj je sladkorna bolezen?

Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen in ena od najpogostejših zdravstvenih težav 21. stoletja. Osnovna motnja, ki jo povzroča, je nesposobnost prehajanja krvnega sladkorja (glukoze) iz krvi v celice. To prehajanje omogoča inzulin. Če ga je v krvi premalo ali se celice nanj ne odzovejo, se vrednost krvnega sladkorja poveča.

Tveganje za razvoj sladkorne bolezni je vezano na gensko osnovo, a le če je ta spodbujena z dejavniki tveganja, ki največkrat izhajajo iz okolja in nezdravega načina življenja. Nekaterim dejavnikom se lahko izognemo ali jih vsaj nadzorujemo (način življenja, sladkorna bolezen tipa 2), na nekatere pa ne moremo vplivati, saj so nepredvidljivi (virusne okužbe, sladkorna bolezen tipa 1).

Število bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji strmo narašča. Lani (2014) je pri nas 104.550 bolnikov s sladkorno boleznijo prejemalo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja. Še posebej množično narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, zaradi česar naraščajoči trend pričakujemo tudi v prihodnje. Zato je zelo pomembna promocija zdravja in zdravega načina življenja.

Kako odkrijemo sladkorno bolezen?

Diagnoza sladkorne bolezni temelji na klinični sliki in izvidu koncentracije glukoze v krvi na tešče, naključno ali po obremenitvi z glukozo.

Ko je glukoza na tešče še pod 7,0, vendar že nad normalno vrednostjo 6,1 mmol/l to imenujemo mejna bazalna glikemija (MBG) in po definiciji še ni sladkorna bolezen, vendar pa zahteva spremembo življenjskega sloga in spremljanje dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen ter bolezni srca in ožilja. (krvni tlak, vrednost maščobe v krvi, debelost)

*Vrednost glukoze v krvi izražamo v milimolih na liter.
¹OGTT – oralni glukozni test

Poznamo več tipov sladkorne bolezni

Sladkorna bolezen tipa 1 (juvenilni diabetes) – od inzulina odvisna sladkorna bolezen

Pojavlja se pri mladih. Razvije se, če beta celice v trebušni slinavki ne morejo proizvajati inzulina. Znaki bolezni se pri tipu 1 pojavijo zelo nenadno in lahko hitro napredujejo. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 potrebujejo takojšnje zdravljenje z inzulinom, ki traja vse življenje.

Zvišana raven krvnega sladkorja lahko pri sladkorni bolezni tipa 1 povzroči simptome, kot so:

• žeja,
• pogosto uriniranje,
• utrujenost,
• zamegljen vid,
• izguba telesne teže.

Sladkorna bolezen tipa 2 – najpogostejši tip sladkorne bolezni

Zanjo sta značilni dve okvari:

• trebušna slinavka ne proizvede dovolj inzulina,
• telo proizvedenega inzulina ne uporabi dovolj učinkovito.

Posledica obeh okvar je povečana vrednost krvnega sladkorja. Včasih so jo povezovali s staranjem, danes pa se pojavlja tudi pri mlajših osebah. Sladkorno bolezen tipa 2 večinoma diagnosticiramo po 40. letu, vrh pojavnosti je med 60. in 70. letom starosti, je pa predvsem odraz nezdravega življenjskega sloga in povečane telesne teže. Pri bolnikih je povečano tudi tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Sladkorna bolezen tipa 2 se razvija postopoma, njen razvoj lahko traja več let. 

Dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2:

• dednost (sladkorna bolezen v družini),
• debelost (zlasti nalaganje maščevja okoli pasu),
• premalo telesne aktivnosti,
• zvišan krvni tlak in vrednost maščobe v krvi.

Sladkorna bolezen tipa 3 – nosečniška sladkorna bolezen

Gre za prehodno obliko bolezni, ki po porodu izgine. Pri ženskah, ki so imele nosečnostno sladkorno bolezen, je tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v življenju večje.

Drugi tipi sladkorne bolezni

Pojavijo se kot posledica nekaterih zdravil, operacij, podhranjenosti, okužb, genetskih sindromov in drugih redkih bolezni.

 

 Nasvet Lekarne Mesto-37

Če se sladkorno bolezen odkrije dovolj zgodaj, sta lahko za uravnavanje krvnega sladkorja dovolj že ustrezna dieta in sprememba življenjskega sloga. Ker pa je sladkorna bolezen tipa 2 napredujoča bolezen, pri večini bolnikov dolgoročno to ni dovolj. Spremembo življenjskega sloga je treba pogosto dopolniti z ustreznimi zdravili, pri čemer je običajno, da zdravnik odmerke sčasoma povečuje in kasneje dodaja nova zdravila. Pri nekaterih sladkornih bolnikih tipa 2 je potrebno zdravljenje z inzulinom (v obliki injekcij).

• Uravnotežite prehrano. Zdravo prehranjevanje naj vključuje energijsko in hranilno uravnoteženo hrano, ki obsega vseh šest skupin živil: zelenjavo, sadje, žita in žitne izdelke, mleko in mlečne izdelke, meso in mesne izdelke ter maščobe. Od 4 do 5 obrokov naj bo enakomerno porazdeljenih čez dan.
• Poskrbite za telesno aktivnost. Pomembna je vsakodnevna redna 30-minutna aerobna vadba, tudi če ni zelo intenzivna, saj zmanjšuje količino sladkorja v krvi, znižuje krvni tlak in raven holesterola v krvi, dokazano blaži posledice stresa in nas sprošča. Ima tudi pomembne preventivne učinke: zmanjšuje povečano telesno težo in preprečuje nastanek debelosti, s čimer pri genetsko obremenjenih ljudeh zmanjša možnost za nastanek sladkorne bolezni.
• Opustite kajenje. Sladkorna bolezen je pogostejša pri kadilcih, pri katerih je hujši tudi potek bolezni (v primerjavi z nekadilci). Kadilci hitreje postanejo odvisni od injekcij inzulina in so bolj nagnjeni k ledvičnim okvaram, povezanim s sladkorno boleznijo.
• Nadzorujte telesno težo.
• Redno uživajte predpisana zdravila.
• Priporočljiv krvni tlak: do 130/85 (mmHg).
• Priporočljiva vrednost holesterola: do 5,0.
• Priporočljiva vrednost trigliceridov: do 1,7 (mmol/l).

 Dodatni nasveti

Da bi se izognili zapletom, je treba vrednost krvnega sladkorja skrbno nadzorovati. Vsem, ki ste stari več kot štirideset let, priporočamo, da se enkrat letno naročite na zdravniški pregled in preverite naslednje parametre:

• raven glukoze v krvi,
• krvni tlak,
• raven holesterola.