Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki vas ogrožajo ali iztirjajo. Ko zaznate nevarnost, se vaše telo avtomatsko odzove in vas želi pripraviti na soočenje s težavo. Ne glede na vrsto ogrožajočega dejavnika – stresorja pa se organizem nanj odzove vedno na enak način s t. i. alarmno reakcijo, ki jo slikovito imenujemo tudi reakcija »beg ali boj« oz. stresni odziv.

Stres ljudi spodbuja in motivira. Ponavadi manjše stresne situacije sprejemamo kot nekaj vsakdanjega, kot nekaj, zaradi česar je življenje izzivalno in zanimivo – tako se učimo, napredujemo in prilagajamo izzivom nenehno spreminjajočega se okolja.

Kronični stres vodi v bolezen

Če se nakopiči preveč stresa, pa to škoduje zdravju. Stres vpliva na vaš um, telo in obnašanje, hkrati pa ga vsak posameznik doživlja in sprejema drugače (nespečnost in napetost, bolečina v hrbtu in vratu ter druge bolezni, povezane s stresom). Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko vodi v resne zdravstvene težave. Kronični stres namreč podre skoraj vse sisteme ravnotežja v telesu, s tem pa dvigne krvni tlak, oslabi imunski sistem, poveča tveganje za srčni napad in kap, dodatno poslabša neplodnost, pospeši staranje ipd.

Pride lahko tudi do možganskih sprememb in poškodb ali anksioznosti in/ali depresije.

Kaj se dogaja v naših možganih?

Naše reakcije v stresnih situacijah so avtomatične, so prirojeni refleksi. Ker se možgani na stres odzovejo v sekundi, ljudje tega ne zaznamo. Zaznamo pa, kako izgubljamo potrpežljivost, kako smo bolj zadirčni in osorni. Smo tudi bolj živčni, pojavijo se dodatne skrbi. V času stresnih situacij se poruši zdravo ravnovesje v možganih, naše možgane pa preplavijo negativna čustva. Prav na tej točki se začne začaran krog. Ker se v stresu pojavi še več negativnih čustev, nimamo moči za reševanje situacije, naši negativni občutki se še poglabljajo.

Simptomi prekomernega stresa

Simptomov je več, pomembno pa je poudariti, da so ti lahko tudi posledica drugih zdravstvenih težav. Zato je v primeru, da pri sebi opažate navedene simptome, priporočljivo obiskati osebnega zdravnika, da vas pregleda in presodi, ali so vaše težave res povezane s stresom ali pa gre morda za kakšno drugo bolezen.

 

Koliko stresa lahko prenesete, da ne zbolite, je odvisno od številnih dejavnikov, kot so kakovostni odnosi z ljudmi, vaš pogled na svet, čustvena inteligenca in nenazadnje tudi genetika.

 

Nasvet Lekarne Mesto-37

 Za obvladovanje stresa so zelo uspešni:

• pogovor (če imate težave s stresom, ki vplivajo na vaše zdravje ali dobro počutje, je najbolje, da se o njih pogovorite z zdravnikom; to, da poiščete pomoč, je najpomembnejši korak na poti do rešitve težav),
• pomembno je, da težave rešujete sproti,
• dovolj ur spanja, sprostitvene tehnike, ki ugodno vplivajo na vse telo (joga, meditacija, dihalne tehnike),
• telovadba (dokazano je, da ljudje z dobro telesno zmogljivostjo, ki jo značilno oblikuje tudi zdrava prehrana, lažje premagujejo stres),
• zdrava prehrana in dodatna pomoč z vitaminsko-mineralnimi dodatki.

Pomembno je tudi:

• da si privoščite redne odmore,
• organizacija dnevnega dela – načrtujte si dan,
• bodite realni – vaše obveznosti naj bodo prilagojene vašim zmogljivostim,
• ohranjajte družabno življenje,
• privoščite si počitnice ali kakšen prost dan,
• izogibajte se številnim spremembam hkrati (poroka, selitev, menjava dela …),
• obiščite zdravnika, če je stres postal neznosen.