Prvi december je za svetovni dan boja proti aidsu razglasila Svetovna zdravstvena organizacija leta 1988. Čeprav Slovenija spada med države z nizkim deležem okuženih prebivalcev, pa število okuženih s HIV narašča. V letu 2014 je bilo prepoznanih 48 novih primerov okužbe s HIV, štirje več kot leta 2013.
Rdeča pentlja
Rdeča pentlja je svetovni simbol boja proti aidsu, pa tudi simbol varnejše spolnosti. Kdor nosi rdečo pentljo, se zaveda prisotnosti aidsa in izraža solidarnost z okuženimi.
Kaj je virus HIV?
Virus HIV
HIV je kratica, ki označuje virus človeške imunske pomanjkljivosti (v angleščini »humman immunodeficiency virus«), ki napada celice imunskega sistema. Ta svoj genetski material vgradi v celice, ki potem ne morejo več normalno delovati. Virus uniči predvsem tiste celice, ki so pomembne za odpornost proti nalezljivim in rakavim boleznim. Predvsem so prizadeti limfociti T.
Osebe, okužene s HIV, lahko od osem do deset let živijo brez vsakršnih simptomov, vendar lahko virus kljub temu prenašajo na druge osebe. Virusno okužbo s HIV je potrebno nujno zdraviti, da ne bi prišlo do razvoja aidsa. Danes imamo na voljo kar nekaj zdravil, ki so plod dolgoletnih raziskav in zavirajo razmnoževanje virusa. Žal zdravila, ki bi zagotovila popolno ozdravitev, še ni.
Simptomi in znaki
- Akutni HIV-sindrom
Približno dva do šest tednov po okužbi se lahko pojavi (od 53 do 93 odstotkov možnosti) blaga, kratkotrajna bolezen, ki je podobna gripi ali infekcijski mononukleozi.
Pogosti klinični znaki:
- povišana temperatura (97 %) z nočnim znojenjem,
- povečane bezgavke(77 %),
- vnetje žrela (75 %),
- makulopapulozni izpuščaj (70 %),
- bolečine v mišicah in sklepih (58 %),
- driska (33 %),
- glavobol (30 %).
- Asimptomatska HIV-okužba
Akutnemu HIV-sindromu običajno sledi obdobje brez simptomov. Danes inkubacija od okužbe do izraženega aidsa v razvitem svetu traja 10 ali 11 let (podatki se od vira do vira razlikujejo). V obdobju brez simptomov ljudje nimajo težav, čeprav jim imunski sistem postopoma popušča.
- Zgodnja simptomatska faza okužbe s HIV
Nekateri bolniki kmalu po okužbi razvijejo nespecifične splošne bolezenske znake, ki trajajo od nekaj tednov do enega leta. Med te simptome štejemo utrujenost, glavobol, nočno potenje, lažje ponavljajoče se driske, izguba apetita in hujšanje.
- Napredujoča simptomatska faza okužbe s HIV
Imunski sistem hitro slabi, število limfocitov T CD4+ pade pod 200/mm3 in bolniki postanejo zelo dovzetni za oportunistične okužbe, ki pa jih spremljajo tudi huje izraženi splošni simptomi (visoka temperatura, bruhanje, izguba apetita, driske …).
- Pozna faza HIV-okužbe
Imunski sistem je popolnoma porušen, število limcocitov T CD4+ je nižje od 100/mm3. Bolnik je močno dovzeten za okužbe. Pogosti so še limfomi možganov, razširjen Kaposijev sarkom, toksoplazmoza možganov, kriptokokni meningitis …
- Smrt
Okužba s HIV se praviloma konča s smrtjo. Bolniku odpove eden od vitalnih organov. Človek, okužen s HIV, praviloma ne umre zaradi tega virusa, temveč zaradi drugih okužb, ki napadajo zaradi HIV oslabljeno telo. HIV je v primeru smrti le posrednik.
Kje se virus HIV nahaja?
Najpogosteje se virus HIV prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženo osebo. Virus HIV se nahaja v telesnih tekočinah – v krvi, spermi, predsemenski tekočini, izločkih nožnice oziroma materničnega vratu ter materinem mleku ga je toliko, da se lahko okužimo ne le pri vaginalnem in analnem seksu, temveč tudi z oralno-genitalnim odnosom. V slini, solzah in seču ga je bistveno manj, zato se po doslej znanih podatkih z njimi ni še nihče okužil. Nevarnost za prenos virusa s temi telesnimi tekočinami (slina, seč) bi obstajala le, če bi bila v njih kri.
Kako se virus HIV prenaša?
- s spolnimi odnosi z okuženo osebo,
- s prejetjem okužene krvi, krvnih pripravkov, tkiv ali organov (transfuzija),
- z okuženo krvjo preko onesnaženih igel, brizg ali drugih instrumentov, s katerimi prebadamo ali prerežemo kožo,
- z okužene matere na otroka pred, med ali po porodu.
Zaskrbljenost družinskih članov, prijateljev in sodelavcev, da bi se okužili s HIV pri običajnih stikih z okuženo osebo doma, na delu ali z običajnimi socialnimi stiki, je odveč.
Kako se virus HIV NE prenaša?
- Kašljanje, kihanje,
- rokovanje, objemanje,
- poljubljanje na lica ali usta (razen če je prisotna kri ali semenska tekočina),
- uporaba jedilnega pribora in posode,
- uporaba stranišč, tušev in brisač,
- plavanje v bazenih,
- piki komarjev ali drugih žuželk.
Kako preprečiti okužbo z virusom HIV?
Tveganje okužbe s HIV lahko znatno zmanjšamo z varno spolnostjo (uporaba kondomov). Kondom je še vedno edina zaščita pred okužbo z virusom HIV in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi.
- Okužbo s HIV lahko preprečimo tudi z uporabo sterilnih igel in drugih inštrumentov.
- Izogibati se je treba postopkom prebadanja kože z nesterilnimi ali celo večkrat uporabljenimi inštrumenti za enkratno uporabo, na primer pri prebadanju ušesnih mečic ali drugih delov telesa, tetoviranju in akupunkturi.
Kaj je aids?
AIDS je kratica za sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, ki je končna faza okužbe z virusom HIV. Dejansko gre za poimenovanje stanja telesa, ki se ne more več braniti pred okužbami, saj ima uničen obrambni sistem. Virus za svoje razmnoževanje večinoma izkorišča limfocite, torej prav tiste celice, ki bi mu običajno morale to preprečiti.
Bolezenski znaki so zelo različni:
- povišana telesna temperatura,
- povečane podkožne bezgavke,
- izpuščaji,
- dolgotrajne driske,
- kašelj,
- hujšanje,
- utrujenost,
- kožne spremembe,
- izguba teka,
- pljučnice,
- motnje v delovanju osrednjega živčevja …
Zdravljenje aidsa
Zdravila, ki bi okužbo pozdravilo, še niso odkrili. Prav tako še ne poznamo cepiva, ki bi jo preprečilo.
Bolnikom so na voljo le zdravila, ki infekcijo zavirajo in upočasnjujejo njeno napredovanje v aids. Protivirusna terapija zavre reprodukcijo virusa HIV v telesu. Kombinacija več protiretrovirusnih zdravil, kar imenujemo visokoaktivna antiretroviralna terapija (HAART), je zelo uspešna, saj poveča število T-limfocitov.
Priporočila
Testiranje
Okužbo z virusom HIV lahko s preiskavo krvi odkrijemo že od 4 do 12 tednov po nastanku. Po treh mesecih so protitelesa proti virusu HIV prisotna pri 95 % bolnikov, po šestih mesecih pa že pri 99 %. Kdor je ravnal tvegano, bi moral opraviti testiranje po treh in znova po šestih mesecih, kar velja tako za moške kot za ženske.
Kje se lahko testiramo na HIV?
Testiranja izvajajo:
- Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani,
- Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino v Ljubljani,
- vse splošne bolnišnice po Sloveniji in
- območni zavodi za zdravstveno varstvo.
Zaupno testiranje v breme zavarovalnice (brez doplačila) je na zahtevo pacienta mogoče tudi pri izbranem družinskem zdravniku.