Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ki lahko vsem kadilcem pomeni priložnost in spodbudo za opustitev kajenja.

Začetki uporabe tobaka v Evropi segajo v 16. stoletje, ko ga je Krištof Kolumb prinesel s svojih raziskovalnih odprav. V Evropi se je tobak širil predvsem po zaslugi Jeana Nicota, francoskega poslanca na portugalskem dvoru. Po njem je tobačna rastlina tudi dobila ime – herba nicotina. Danes tobak predstavlja prvovrstni zdravstveni problem tako pri nas kot po svetu.

Raba tobaka predstavlja dejavnik tveganja za nastanek in razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so pogosto neposreden vzrok smrti kadilcev. Cigaretni dim je sestavljen iz okoli 4000 različnih kemijskih spojin, med katerimi so najbolj znane in nevarne nikotin, katran in ogljikov monoksid.

NIKOTIN

Je najbolj znana substanca v cigaretnem dimu in psihoaktivna snov. Ponavljajoče izpostavljanje vplivu nikotina vodi do razvoja tolerance, zaradi katere je za doseganje želenega učinka potreben vedno višji odmerek nikotina. Ko količina nikotina upade, se pojavijo t. i. odtegnitveni simptomi (zaspanost, nemir, nestrpnost, motnje koncentracije, depresija).

• Z eno cigareto se absorbira približno 1,5–2,5 mg nikotina, ki se v organizmu hitro razgradi.
• V manjših odmerkih nikotin stimulira živčne dražljaje (poživlja), v večjih pa jih umirja.
• Deluje tudi na nadledvično žlezo in pospeši izločanje adrenalina ter noradrenalina, kar privede do pospešenega bitja srca, zoženja krvnih žilic ter povišanega krvnega tlaka. S tem ko prehaja v krvni obtok, povzroča poškodbe na krvnih žilah.

KATRAN

• Približno 50 snovi, iz katerih je sestavljen katran, je dokazano kancerogenih.
• Katran se odlaga v pljučnih mehurčkih, kjer povzroča poškodbe pljučnega tkiva ter manjša pljučno kapaciteto (hitrejše zadihanje, zmanjšana fizična zmogljivost).

OGLJIKOV MONOKSID

• Na hemoglobin se veže 200-krat hitreje kot kisik, zaradi česar so tkiva slabše preskrbljena s kisikom, posledica pa je splošna oslabljenost organizma in dovzetnost za bolezni.

Škodljivi učinki kajenja na človekovo telo

Kako so ogroženi pasivni kadilci?

Tudi ljudje v okolici kadilca, ki so izpostavljeni vplivu cigaretnega dima, so zaradi tako imenovanega pasivnega kajenja ogroženi.

S pasivnim kajenjem so vzročno povezani naslednje bolezni in zdravstvena stanja:

• razvojne težave (vpliv na rast zarodka, nizka porodna teža, zmanjšanje porodne teže, nenadna smrt dojenčka – SIDS, prezgodnji porod),
• težave z dihalnim sistemom (akutne infekcije spodnjega respiratornega trakta pri otrocih – npr. bronhitis, pljučnica; nov pojav ali poslabšanje astme pri otrocih in odraslih, kronični respiratorni simptomi pri otrocih, draženje oči in nosu pri odraslih),
• akutna in kronična vnetja srednjega ušesa pri otrocih,
• rak (pljučni rak, rak nosnih sinusov, rak dojke pri mlajših),
• bolezni predmožganskih in možganskih žil,
• ishemične bolezni srca (angina pektoris, miokardni infarkt).

 Nasvet Lekarne Mesto-37

Ko prenehate kaditi ali zmanjšate število pokajenih cigaret, v vaše telo nenadoma prenehate dovajati nikotin, na katerega ste bili navajeni. Zato se lahko ob opustitvi kajenja kot posledica odvisnosti od nikotina pojavijo neprijetni občutki in nezadržna želja po cigareti.

V lekarni sta na voljo dve obliki zdravila brez recepta za pomoč pri zdravljenju odvisnosti od kajenja, ki deluje tako, da zmanjša potrebo po nikotinu in odtegnitvene simptome, kar kadilcem, ki želijo prenehati s kajenjem, olajša odvajanje od kajenja.

• Žvečilni gumi z nikotinom. Uporabite ga, ko začutite potrebo po kajenju. Z žvečenjem sprostite nikotin, nato pa ga shranite med dlesni in lica, da se lahko nikotin absorbira prek ustne sluznice.
• Transdermalni obliž z nikotinom. Iz transdermalnih obližev se nikotin sprošča počasi, da je zagotovljen stalen nivo nikotina v krvi, kar preprečuje nastanek abstinenčnih znakov.

Pripravki z nikotinom niso priporočljivi za nosečnice, kadilce, ki pokadijo manj kot deset cigaret na dan, in mlajše od 18 let.

 Dodatni nasveti

Opustitev kajenja je proces prilagajanja na drugačen življenjski slog, zato se mora vsak posameznik sam odločiti, kdaj bo kajenje opustil. Uspeh opustitve kajenja je večji, če kadilec kombinira različne oblike zdravljenja.

Pomoč pri opuščanju kajenja:

• svetovalni telefon CINDI,
• individualno svetovanje zdravstvenih delavcev v osnovnem zdravstvenem varstvu,
• skupine za odvajanje od kajenja (brezplačne skupinske delavnice Da, opuščam kajenje v zdravstvenih domovih),
• akcija, ki promovira opustitev kajenja Opusti kajenje in zmagaj.

 Odvajanje s pomočjo zdravil podvoji uspeh pri doseganju abstinence!