Bolezni ven so zelo razširjenja obolenja in se običajno pojavijo neopazno. V začetnih stopnjah ne opazimo nobenih znakov. Kronična bolezen ven ni le estetska težava, ker nam izgled nog kazijo odebeljene in temno obarvane vene, ampak jo opredeljujejo kot sklop simptomov in znakov, ki nastanejo zaradi povečanega tlaka v povrhnjih in/ali globokih venah spodnjih udov.
Kronična bolezen ven (KBV) je napredujoča bolezen, katere vzrokov natančno ne poznamo. Zajema vse simptome in znake, ki nastanejo zaradi povečanega pritiska venske krvi v venah nog. Prizadene velik del populacije v zahodnem delu sveta in predstavlja veliko breme za bolnika in družbo.
Vene so žile, ki se pri vsakem koraku stisnejo in potisnejo kri do srca. Da pa kri zaradi težnosti ne odteka nazaj v noge, so stene ven pokrite z venskimi zaklopkami. Naloga zaklopk je, da skrbijo za pravilno smer pretoka. Ko se srce stisne, tako da požene kri navzgor, se zaklopke odprejo. Ob premoru pa se zaprejo, s čimer preprečijo vračanje krvi navzdol. Pri mnogih ljudeh se te zaklopke okvarijo in ne tesnijo več dobro. Kri zato ne teče več nepretrgoma nazaj proti srcu, temveč zastaja v nogah. Zaradi stalnega zastoja krvi postanejo stene žil vedno bolj prepustne. Takšno stanje imenujemo kronično vensko popuščanje. Kronično vensko popuščanje se kaže v obliki krčni žil, otekline v predelu gležnja in goleni, občutek težkih nog, napetost in krči v mečih, utrujene in boleče noge in suha srbeča koža.
Simptomi kronične bolezni ven
Simptomi kronične bolezni ven so značilno prisotni od začetka bolezni in so običajno prvi vzrok za obisk bolnika pri zdravniku. Simptomi predstavljajo resne težave, neredko pa celo invalidnost, ki zmanjšuje kakovost življenja. Po podatkih številnih evropskih populacijskih raziskav se pogostost simptomov giblje med 30% in 50% celotne populacije.
Simptome kronične bolezni ven najpogosteje predstavljajo:
Tope ali pekoče bolečine v nogah Dolgotrajno sedenje, ki ga je v današnjih službah veliko, ali stanje na enem mestu, povzročijo v nogah neprijetno bolečino in občutek težkih nog. Bolečina je tudi eden prvih znakov omenjene bolezni, čeprav nekateri bolniki kljub že razširjenim venam še ne čutijo nobenih bolečin. |
Občutek oteklih, težkih nog in nočni krči Proti večeru, ko je za nami že veliko postorjenega, začnejo noge otekati. Prisoten je tudi občutek močne utrujenosti v nogah. Zoprni krči, ki nam ponoči jemljejo spanec, so prav tako lahko eden od simptomov. |
Srbenje Včasih bolezen spremlja tudi srbenje v spodnjem delu nog in okoli gležnjev, zlasti če je koža topla ali potem, ko si sezujemo nogavice. Srbenje izzove praskanje in povzroči pordelost. |
Nemirne noge Značilno je, da se simptomi kronične bolezni ven zmanjšajo pri počitku leže ali z dvignjenimi nogami, poslabšajo pa ob vročini in ob dolgotrajnem stanju. |
Znaki kronične bolezni ven
Pogostost znakov kronične bolezni ven se s starostjo in napredovanjem bolezni povečuje pri obeh spolih.
Zdravniška združenja med znake KBV štejejo:
- metličaste vene. Se pojavijo na začetku bolezni, opažamo jih pri približno 50% bolnikov s kronično boleznijo ven.
- mrežaste vene ali krčne žile (varice). Varice so podkožne razširjene vene, s premerom 3 mm ali več, merjene v stoječem položaju. Skoraj polovica prebivalstva ima blažjo obliko varic, slaba četrtina pa velike debele varice.
- otekline in kožne spremembe. Oteklina je eden najbolj prepoznavnih znakov kronične bolezni ven. Nastane zaradi vidnega povečanja prostornine medcelične tekočine. V začetnih stadijih bolezni se sočasno z bolečinami pojavijo večerne otekline nog, ki značilno uplahnejo preko noči.
- spremembe kože (spremembe pigmentacije, lipodermatoskleroza, ekcem,…). Spremembe pigmentacije se najpogosteje kažejo s temneje obarvano kožo, ki nastane zaradi ekstravazacije eritrocitov in hemoglobina iz žilja v medceličnino podkožja. Običajno se pojavlja v predelu gležnja, lahko pa se razširi tudi na golen in stopalo. Kronično vnetje kože in podkožja v poznejših fazah povzroči fibrozo in nastanek hipopigmentirane kože. Govorimo o lipodermatosklerozi in atrophie blanche, ki sta znak napredovanja in hude oblike kronične bolezni ven. Ob dodatnih zunanjih dejavnikih se že tako klinično spremenjena koža goleni vname, nastane ekcem.
- venska razjeda (rana na goleni). Venska razjeda goleni predstavlja zadnjo, najhujšo stopnjo kronične bolezni ven. Njen potek je običajno kroničen, pogostnost pa se s starostjo zelo povečuje. Pred šestdesetim letom starosti so venske razjede redek zaplet bolezni, kar odstotek starostnikov nad sedemdeset let pa trpi zaradi venske razjede. Nastanek venske razjede je zelo odvisen od predhodne stopnje kronične bolezni ven.
Diagnoza in primerno zdravljenje
Kronična bolezen ven (KBV) je napredujoča bolezen, ki močno vpliva na kvaliteto življenja. Pri zdravljenju je treba razmišljati o rizičnih dejavnikih, ki lahko poslabšajo bolezen, in o – za bolnika – najprimernejšem načinu znižanja venskega pritiska v nogah.
Krčne žile zdravnik ugotovi zelo hitro, možni pa so tudi dodatni pregledi, s katerimi ocenijo delovanje globokih ven. Na razpolago je več načinov zdravljenja ali lajšanja simptomov bolezni, pač odvisno od zdravstvenega stanja bolnika in stopnje bolezni. Dejstvo pa je, da se težav, ki jih povzroča kronična bolezen ven, ne da popolnoma odpraviti, lahko pa se s prilagoditvijo življenjskega sloga in več gibanja lajša značilne simptome in znake ter upočasni napredovanje bolezni.
Nasvet Lekarne Mesto-37
Kaj lahko storimo sami?
Preventivni ukrepi upočasnijo napredovanje bolezni in zaplete. V lekarni je na voljo mnogo zdravil in prehranskih dopolnil, ki so v prodaji brez recepta. Sočasno se svetuje uporaba kompresije!
- Priporoča se uporaba krem in gelov s heparini za lokalno zdravljenje. Imajo protivnetni učinek, preprečujejo nastanek strdkov in raztapljajo že nastale. Dobrodošli so tudi pripravki iz divjega kostanja, ki vsebuje escin. Le-ta deluje protivnetno in zatesni kapilare, s čimer zmanjša njihovo prepustnost.
- mikronizirana venoaktivna zdravila s flavonoidi (Detralex) zmanjša prepustnost kapilar, preprečijo kopičenje eritrocitov in trombocitov ter zmanjšajo okvaro žil.
- Sloves tradicionalnega ljudskega zdravilstva proti krčnim žilam se drži tudi številnih rastlin (ginko biloba, glog, borovnica, divji kostanj, bodeča lobodika), ki naj bi krepile žile in izboljševale obtok. Ginko, borovnica in glog izboljšujejo obtok, kostanj in lobodika pa naj bi na vene delovala protivnetno in tonizirajoče.
- Priporočajo se tudi hladno-topli oblivi z vodo, ki lahko upočasnijo napredovanje krčnih žil. Oblivi se izmenično ponavljajo 15 minut in obvezno zaključijo s hladno vodo.
- Pozornost namenite tudi prehrani, katere cilj naj bo izboljšanje krvnega obtoka in ohranjanje primerne telesne teže. Izogibajte se maščobam, sladkorju in soli ter prehrano obogatite s sadjem in zelenjavo. Ne pozabite na dovolj tekočine. Tudi dodatek vitaminov je priporočljiv: 500 mg vitamina c in 400 ie vitamina e na dan ter dodatek biflavonoidov, ki spodbujajo absorpcijo vitamina E. Biflavonoidi so v agrumih, marelicah, borovnicah, robidah, češnjah, šipku in ajdi.
- Če kadite, prenehajte!
- Redno telovadite! Priporočljivi so sprehodi, kolesarjenje, tek in plavanje.
- Če je vaše delo stoječe ali sedeče, noge čim pogosteje raztezajte in razgibavajte! Ko sedite, ne prekrižajte nog, saj to upočasni pretok krvi, in noge raje podložite!
- Nosite udobno obutev z nizko peto!
- Izogibajte se visokih temperaturnih obremenitev, kot so sonce, savna ter tuširanje in kopanje v vodi, ki ima več kot 30 ºc, ker toplota dodatno širi vene.